Ali je Ljubljana manj čista kot nekoč?

Na naše uredništvo so se že avgusta lani obrnili bralci, ki so opozarjali, da po tleh leži več smeti kot včasih in da so koši prepolni. Čeprav so na Mestni občini Ljubljana (Mol) in Voki Snagi že takrat poudarili, da se z opažanji naših bralcev ne strinjajo v celoti in zagotovili, da Ljubljana ostaja čista in urejena, smo v uredništvo znova prejeli sporočila z opozorili glede neočiščenih ulic in smeti, ki se nabirajo po prestolnici.

"Občutek, da je smeti več, je v zadnjih letih precej pogost – predvsem zato, ker so bolj vidne," pravijo tudi v društvu Ekologi brez meja, kjer pojasnjujejo, da jih več opazimo ob cestah, na robovih mest in pri ekoloških otokih, kjer pogosto končajo tudi stvari, ki tja sploh ne sodijo.

Dodali so, da pobud občanov ne manjka. "Ljudje opozarjajo na divja odlagališča, neurejene ekološke otoke in občutek, da nekateri posamezniki sistem preprosto ignorirajo … in pogostokrat imajo prav," so povedali.

Da bi preverili, ali je v mestu res opaziti več smeti, smo na lokacije, ki so jih omenili bralci, več dni zaporedoma poslali fotografa, ki je potrdil trditve in dodal, da, četudi so koši po nekaj dneh izpraznjeni, smeti še vseeno ležijo po tleh.

Kar nekaj dni je bilo konec februarja stanje takšno na Štefanovi ulici, pa tudi na Petkovškovem nabrežju. Odpadki so po tleh ležali tudi v Dravljah, nekaterih delih Šiške in ob Večni poti pri živalskem vrtu.

Zanimalo nas je, ali se je režim pobiranja smeti in čiščenja mesta od avgusta lani spremenil, a na občini odgovarjajo, da sistem ostaja enak. "JP Voka Snaga storitve še naprej izvaja v obsegu in na način, kot je določen z veljavnimi programi izvajanja javne službe ter občinskimi predpisi," so odgovorili na naše vprašanje.

"Temeljito čiščenje in pometanje poteka praviloma vsakih 10 do 14 dni"

Širše mestno središče naj bi bilo ob normalnih pogojih očiščeno do 7. ure zjutraj, a smeti so več dni zapored ostajale na omenjenih lokacijah, zato smo občino prosili za komentar. "Večji, nepravilno odloženi odpadki na lokacijah potopnih zbiralnic so pobrani vsak dan, saj se interventno odzivamo na odstopanja, ki vplivajo na urejenost prostora," pravijo na Mol in JP Voka Snaga.

Dodali so, da temeljito čiščenje in pometanje posamezne lokacije poteka po vnaprej določenem programu vzdrževanja, praviloma vsakih 10 do 14 dni. "Na območju Mestne občine Ljubljana je približno 80 lokacij s potopnimi zbiralnicami, zato vseh lokacij ni mogoče temeljito očistiti in urediti vsak dan," so razložili.

Z delom sodelavcev, ki skrbijo za čistočo mesta, so na občini sicer zadovoljni. "Zavedamo se, da je njihovo delo zahtevno in pogosto poteka tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah ter ob povečanih obremenitvah ob dogodkih ali turistični sezoni. Prav zato njihovo delo stalno spremljamo in po potrebi prilagajamo, saj si prizadevamo za visoke standarde urejenosti," pravijo.

V kakšnem primeru bi občina okrepila ekipo čistilcev?

Avgusta lani so na občini pojasnili, da za čistočo mesta skrbi okoli 110 sodelavcev. Zdaj pa so dodatno pojasnili, da JP Voka Snaga ne izvaja dejavnosti zgolj v širšem mestnem središču, temveč zagotavlja zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter odstranjevanje nepravilno odloženih odpadkov na območju Mestne občine Ljubljana in še v desetih primestnih občinah. V sistem ravnanja z odpadki je tako vključenih približno 412.000 prebivalcev Republike Slovenije.

Pojasnili so, da je število zaposlenih prilagojeno obsegu in organizaciji izvajanja javne službe na celotnem območju, ne zgolj v centru mesta. "Kadrovske prilagoditve se izvajajo na podlagi dejanskih potreb, količin odpadkov, sezonskih obremenitev in organizacijskih analiz, z namenom zagotavljanja učinkovitega, varnega in nemotenega izvajanja storitev," so dejali.

Zanimalo nas je, ali bi bilo torej potrebno le bolj pogosto čiščenje. "Frekvenca čiščenja javnih površin je določena na podlagi strokovnih analiz obremenitev posameznih območij, količin odpadkov ter organizacijskih in finančnih okvirov izvajanja javne službe," so pojasnili na občini in JP Voka Snaga.

"Povečanje frekvence čiščenja samo po sebi dolgoročno ne predstavlja učinkovite rešitve, če se hkrati ne spremeni način ravnanja z odpadki," menijo in dodajajo, da je velik delež onesnaženja na posameznih lokacijah dejansko posledica nepravilnega odlaganja odpadkov, odlaganja izven zabojnikov ter neupoštevanja navodil o pravilnem ravnanju.

Mol: Za čistočo mesta je ključno tudi odgovorno ravnanje prebivalcev in obiskovalcev

Na občini so poudarili, da je za urejenost in čistočo mesta poleg izvajalca javne službe ključno tudi odgovorno ravnanje prebivalcev in obiskovalcev. "Čistoča se namreč ne zagotavlja zgolj z rednim pobiranjem odpadkov, temveč predvsem s pravilnim ravnanjem že pri njihovem nastajanju in doslednim odlaganjem na ustrezna odjemna mesta," so poudarili in pripomnili, da lahko samo s skupnim prizadevanjem dolgoročno ohranjamo urejeno in čisto okolje.

"Naš osnovni poziv je preprost: odpadke odlagajmo pravilno, dosledno ločujmo frakcije in ob polnih zabojnikih uporabimo najbližjo ustrezno lokacijo. Največ lahko za čisto mesto naredimo že pri samem nastajanju odpadkov – z zmanjševanjem količin ter odgovornim ravnanjem," pravijo.

Brez odgovornosti posameznikov čista država ne obstaja, a pomemben je tudi sistem zbiranja

"Brez odgovornosti posameznikov čista država ne obstaja. A odgovornost ne more temeljiti samo na 'dobri volji'. Če je sistem zbiranja zapleten, različen po krajih, slabo označen ali nepraktičen, ljudje delajo napake ali pa izberejo lažjo pot," so prepričani Ekologi brez meja.

Prepričani so, da za to potrebujemo kombinacijo treh stvari: jasen in enoten sistem (da res veš, kam kaj sodi - ne glede na to, v katerem mestu se nahajaš), dostopne rešitve (zbirni centri, razumni urniki, možnost oddaje), stalno komunikacijo (ne enkrat letno, ampak ves čas).

Pri tem so pomembno izpostavili, da se ljudje učimo z zgledi. "Če je okolje urejeno, ostane dlje časa urejeno. Če je že zasmeteno, postane to nova normalnost. Ozaveščanje zato ni plakat ali kampanja. Je dolgoročen odnos med vsemi deležniki – med občino, podjetji, organizacijami in prebivalci," poudarjajo.

"Res je sicer, da plačujemo javne službe, da čistijo za nami, a to je le obliž na rano," so še sporočili in dodali, da če bi bila čistoča na splošno boljša, bi se tudi ti zneski na položnicah znižali.

Občine imajo pri tem ključno vlogo

Ekologi brez meja so prepričani, da imajo pri tem ključno vlogo občine – ne samo prek obvezne občinske gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin, ampak tudi kot oblikovalke lokalnega sistema ravnanja z odpadki in točke moči, ki lahko sprejemajo ukrepe tudi za preprečevanje smetenja in nastajanja odpadkov.

"Njihova naloga je, da: vzpostavijo učinkovit in uporabniku prijazen sistem ravnanja z odpadki, vlagajo v infrastrukturo (zbirni centri, ločevanje od vrat do vrat, nadzor) in predvsem – da razmišljajo dolgoročno," menijo.

Dodali so, da so čistilne akcije "super, ampak tudi le začasne rešitve, sicer jih ne bi potrebovali vsako leto". "Rešitev ni v več takih akcijah, ampak v delu na preventivi," pravijo.

Tudi na občini se zavedajo, da bo v prihodnje treba še več naporov usmeriti v osveščanje in informiranje javnosti glede pravilnega ravnanja z odpadki. "Preventiva in vzgoja imata dolgoročno večji učinek kot zgolj povečevanje obsega čiščenja. Zato bomo nadaljevali in nadgrajevali aktivnosti ozaveščanja, saj je sprememba navad ključna za trajno urejenost mestnega prostora. Čisto okolje ni samoumevno – je rezultat skupne odgovornosti in vsakodnevnih odločitev posameznikov," menijo.

"K večji ozaveščenosti prebivalcev prispevamo tudi z družbeno odgovorno kampanjo Človek, čuvaj svoje mesto, s katero poudarjamo, da lahko vsak izmed nas prispeva k čistejšemu, varnejšemu in prijetnejšemu življenju v našem mestu," pravijo in dodajajo, da je pomemben del njihovih prizadevanj tudi spodbujanje trajnostnega ravnanja.